Domov >>

Zgodovina Istre

Zgodovinski zemljevid št. 12 – Hrvaška v času bitke pri Mohaču, leta 1526

Zahodna kopenska meja med Kranjsko in Hrvaško se v Istri ves čas ni spremenila. Sprememba, vrisana na tem zemljevidu, je predvsem v korist Benečanom, ki so razširili svoj vpliv na velik del vzhodne istrske obale, nekako do današnje Brestove, deloma pa tudi v notranjost Istre. Razmejitve v Istri so medsebojno urejali Benečani in Franki, pozneje Habsburžani, in sicer v skladu z medsebojnimi interesi. Kranjska poseduje, lahko bi rekli začasno v Istri od Rječine do Brestove svoj del obale. S tega zemljevida je tudi razvidno, da je hrvaška obala v Istri pravzaprav izginila z zemljevida. Kar pa zadeva notranjost Istre, je razvidno, da je Pazin, mesto sredi Istre, spadal h Kranjski, prav tako Kastav, kraj nad Reko. Pozneje se je ta meja postopoma vtrajno premikala proti severu in severovzhodu, dokler ni celotna Istra spadala h Kranjski.

Če primerjamo zemljevid št. 6 in zemljevid št. 12 lahko ugotovimo, kako se je hrvaško ozemlje v Istri manjšalo. Medtem ko je na zemljevidu št. 6 meja med Kranjsko in Hrvaško še na reki Raši, je na zemljevidu št. 12 že pri Trsatu. Ker je meja potekala po reki Rječini, je ostajala Reka zahodno od nje in ni spadala k Hrvaški. Hrvaški je bil Trsat. Tako Istra v tem času v celoti pripada Kranjski, torej v še večjem obsegu kot v 6. stoletju, ko so prihajali v Istro pribežniki iz današnje Slovenije.

Tako kot je bila Istra sestavni del Kranjske, je Kranjska spadala k Avstro-ogrskemu cesarstvu in kraljestvu. Srkulj pa v svoji knjigi korektno navaja, da se zahodna meja, ki je potekala po mejni črti Macelj – Sotla – Gorjanci – Kolpa – Rječina, ni spremenila vse do propada Avstro-ogrske monarhije leta 1.918. S tem pa Srkulj spet nesporno ugotavlja, kje je bila hrvaška zahodna meja. Istra je bila zahodneje od te mejne črte in je bila torej vsa stoletja v celoti zunaj Hrvaške, torej tudi njeni prebivalci večinoma niso bili Hrvati. Rast števila hrvaškega prebivalstva spada torej v poznejša obdobja, vendar brez ozemeljskih sprememb.

Zgodovinski zemljevid št. 12