Domov >>

Vsebina knjige Zamolčana Istra

Kaj vse navaja knjiga Hrvatska povijest u devetnaest karata

Knjiga je za slovenske bralce zanimiva ne samo zaradi zgodovinske tematike, ki jo obravnava, ampak tudi za to, ker nam je bila vse do današnjih dni neznana ali prikrita.

Avtor dr. Stjepan Srkulj v njej prikazuje vsa širjenja in krčenja hrvaškega ozemlja, to pa očitno dela z nekim posebnim namenom. Najverjetneje je Hrvaška s temi zgodovinskimi zemljevidi želela Hitlerjevi Nemčiji dokazati svojo ''zgodovinsko pravico'' do bodoče razširitve na Bosno in Hercegovino,torej na ozemlja, ki so bila nekoč, v prvi polovici 10. stoletja, pod hrvaško krono in to širitev tudi opravičevati. Ta namen se kronološko ujema s Pavelićevim elaboratom o hrvaškem vprašanju. Poznejši ponatis iz leta 1941, ki vsebuje tudi zemljevide zgodovinskih dogodkov po letu 1937, namreč kaže na to. Površina Neodvisne države Hrvaške (NDH) na zemljevidu iz leta 1941 je takšna, kot je bila v času države prvega hrvaškega kralja Tomislava (pozor: samookronanega leta 925 v Duvnu – danes Tomislavgradu), seveda zmanjšana za ozemlja, ki so bila po Rapalski pogodbi leta 1920 dodeljena Italiji, in za ozemlja, ki jih je Pavelić z rimsko pogodbo 18. 5. 1941 prepustil Italiji ter povečana za ozemlja, ki jih je NDH še dodatno pridobila z razpadom Kraljevine Jugoslavije (predvsem med Donavo in Savo do Zemuna in na vzhodu do Drine). Da je nemško vodstvo soglašalo s hrvaško širitvijo ozemlja v Bosno, ni nič nenavadnega. Poleg anektiranja razbitih delov Kraljevine Jugoslavije (to so storili Nemci, Italijani in Madžari), je bila NDH edina samostojna (na papirju) država na tem ozemlju.

Srkuljeva knjiga ob izidu ni bila v prosti prodaji, temu v prid pa govori to, da je ni imela nobena univerzitetna ali kakšna druga knjižnica v Kraljevini Jugoslaviji. Avtor Zamolčane Istre tudi ni srečal nikogar, ki bi o njej kaj vedel, celo ne poklicni zgodovinarji, je pa v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani našel leta 2002 en izvod knjige, ki je bil shranjen nekje, kjer ni bil dostopen komur koli.

Srkuljeva knjiga je bila očitno v času izida namenjena predvsem članom stranke prava in frankovcem (ki so predstavljali ''čisto stranko prava'', torej njeno elito) ter hrvaškim političnim somišljenikom – nacionalistom.